Igranje z Dončićem mu ni bilo usojeno, Ljubljana mu je

Stewartov sin je reden gost tekem Cedevita Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Če je bila ljubljanska Olimpija za tuje košarkarje predvsem v zadnjih letih pogosto le prestopna postaja, pa 26-letni Američan DJ Stewart zeleni dres nosi že tretjo sezono. Svojo vlogo in stabilnost je potrdil tudi ob sredini zanesljivi zmagi nad Hamburgom (93:73).

Dvignil je sina, ga poljubil, pomahal v kamero, navijačem ob vzklikih “MVP, MVP” namenil nekaj avtogramov in skupnih fotografij ter se zmagovito odpravil v garderobo. Uspešen delovni dan v službi, zanesljivo ne prvič letos, sam upa, da ne zadnjič.

V slabih 20 minutah tekme z najbolj skromno ekipo EuroCupa je DJ Stewart vknjižil 17 točk ter po štiri skoke in asistence, kar je primerljivo z njegovim povprečjem v sezoni, v kateri navdušuje s konstantnostjo. Je eden od ključnih mož zasedbe Zvezdana Mitrovića, ki je letos spretno in učinkovito zapolnil igralne položaje ter navijačem ponudil všečno in rezultatsko uspešno Olimpijo.

“Izjemna oseba, delavec in pravi profesionalec. Odlikuje ga prava energija, tudi na treningih. Košarkarsko pa odlično funkcionira na obeh straneh parketa. Obrambno pokriva več položajev. Napreduje tudi v napadu, kjer je iz sezone v sezono bolj raznolik,” je 196 centimetrov visokega Američana pohvalil trener Cedevite Olimpije in mu odkrito napovedal svetlo košarkarsko prihodnost.

Ne izključuje niti obvoznega preboja v ligo NBA, kjer je sicer Stewart svojo srečo že preizkušal. Čeprav na naboru ni bil izbran, pa je pozneje sodeloval s tremi klubi, a prave priložnosti ni dočakal. Njegov domet so bili treningi, kratkoročne pogodbe in pa tekme v razvojni ligi. Med drugim je bil leta 2022 tri tedne tudi član Dallasa, v katerem se je tedaj vse vrtelo okrog Luke Dončića. Krajši konec je potegnil tudi v SA Spurs in Miamiju.

Prek Dominikanske republike ga je pot leta 2023 pripeljala v Cedevito Olimpijo, tedaj še v mračni dobi, ki jo je poosebljal anemični Simone Pianigiani. Zdaj v Stožicah igra že tretjo sezono, kar je, predvsem za tuje košarkarje, prej izjema kot pravilo. “Verjamem, da je letošnja ekipa najboljša doslej. Tudi s svojimi igrami sem zadovoljen. Trdo delo v poletnih mesecih se obrestuje. Upam, da bom nadaljeval v tem slogu. A sem le del sestavljanke, zato me veseli, da zmagujemo,” pripoveduje skromni Američan iz Misisipija.

Cedevita Olimpija je v sredo vknjižila že dvanajsto zmago na petnajsti tekmi. V obeh mednarodnih tekmovanjih je v boju za sam vrh skupine. “Vztrajati moramo v tem ritmu. Ključna je stabilnost. Poleg tega moramo držati skupaj. Imamo želeno kemijo. Verjamem, da bo ta sezona tudi ob koncu uspešna. Vsekakor pa se v tem trenutku ne smemo sprostiti,” razmišlja eden od staroselcev, ki je svojo igro letos vidno oplemenitil, med drugim tudi z bolj pogostimi meti z razdalje.

“Če sem bil v prvih dveh sezonah še malce zadržan, zdaj poskušam biti tudi bolj odločen. Kot eden od vodij. Trudim se voditi z vzorom. Tudi trener, s katerim sodelujem drugo leto, ve, kaj lahko pričakuje od mene, kar me navdaja s samozavestjo,” pripoveduje Stewart in dodaja, da vlogo vokalnih vodij prepušča drugim, predvsem kapetanu Jaki Blažiču in njegovi desni roki Alekseju Nikoliću.

Tudi osebno se v slovenski prestolnici počuti zelo dobro. “Prihajam iz manjšega kraja. Ljubljana je prav tako dokaj majhna. Vse je na dosegu roke. To je dobro za mojo družino. Poleg tega se počutimo zelo varno, kar je zame najbolj pomembno,” dodaja Stewart, pred katerim je zdaj gostovanje v Subotici, nato pa vendarle tudi tekmovalni premor.